Obnovljivi viri energije

Mala hidroelektrarna Ceršak

Mala hidroelektrarna Ceršak (MHE Ceršak) je bila v sedanji obliki dokončana v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil zgrajen jez  čez reko Muro, s čimer je bil zagotovljen redni dotok vode (28 m3/s) v strugo dovodnega kanala hidroelektrarne. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila gor-vodno od MHE Ceršak, na avstrijski strani, zgrajena hidroelektrarna Spieldfeld, ki ji stabilno koto spodnje vode zagotavlja prav MHE Ceršak, ki tako v tehničnem smislu predstavlja zadnjo hidroelektrarno v sklenjeni verigi avstrijskih hidroelektrarn na reki Muri. Funkcija objekta MHE Ceršak je tako poleg proizvodnje električne energije tudi zagotavljanje nemotenega obratovanja gor-vodne hidroelektrarne Spieldfeld.
MHE Ceršak trenutno obratuje po vodnem dovoljenju, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor (odločba št. 3355-29/2018/2, z dne 21. oktobra 2018). Skladno z omenjeno odločbo sta prenehali veljati do takrat veljavni koncesija in koncesijska pogodba.

Mala hidroelektrarna CeršakMala hidroelektrarna Ceršak

Gradbeni objekti MHE Ceršak so v slabem stanju. Posebej je problematično stanje jezu, ki ima, kot že omenjeno, dve funkciji. Leta 2000 je visoka voda povzročila delno porušitev jezu v strugi reke Mure. Po porušitvi je prihajalo še do odnašanja prodnega materiala in erozije pod jezom, kar je povzročilo še dodatno oslabitev stabilnosti jezu. V letu 2001 so bila izvedena nujna sanacijska dela z izvedbo skalometa. S tem nujnim in začasnim ukrepom pa je bilo zagotovljeno le vzdrževanje nivoja zgornje vode na konstantni višini (245,5 m n. m.), medtem ko povečanje stabilnosti jezu ni bilo predmet sanacije.

O stanju objekta v celoti, še posebej pa o stanju jezu, je večkrat razpravljala tudi stalna Meddržavna komisija za reko Muro, ki je zahtevala, da je potrebno stanje MHE Ceršak urediti in s podrobnostmi načrtovanih ureditev komisijo tudi seznaniti.
Način in obseg sanacije/rekonstrukcije objekta MHE Ceršak je tako potrebno presojati z vidika veljavnega Vodnega dovoljenja

Z namenom ohranitve proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira na obstoječi lokaciji, smo v preteklih letih preučili več možnih variant rekonstrukcije obstoječega objekta oziroma izgradnje novega. Izdelane so bile Idejne rešitve, ki predvidevajo rekonstrukcijo obstoječe infrastrukture ter izgradnjo nove strojnice v bližini sedanje. Projekt predvideva izrabo celotnega dodeljenega vodnega potenciala ter vgradnjo opreme z višjimi izkoristki, kar posledično pomeni višjo proizvodnjo električne energije in optimalnejšo izrabo energetskega potenciala.

V naslednji fazi projekta je potrebna uskladitev na meddržavnem nivoju glede statusa, financiranja ter izvedbe rekonstrukcije jezu, kateri ima širši namen, kot del vodne infrastrukture. Po pridobljenih izhodiščih se bo nadaljevalo z ekonomskim vrednotenjem projekta ter aktivnostmi pridobivanja projektnih usmeritev, pogojev in mnenj.

Male hidroelektrarne na pritokih Drave in širše

Namen projekta je povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Cilj projekta je, da v največji možni meri izkoristimo razpoložljiv vodni potencial na pritokih reke Drave za proizvodnjo električne energije, seveda ob upoštevanju vseh okoljskih in ekonomskih kriterijev. V preteklih letih smo pridobili več vodnih dovoljenj za izgradnjo malih hidroelektrarn na pritokih reke Drave, v prihodnjih letih je predvidena njihova izgradnja. Za vse male hidroelektrarne je možna vključitev v podporno shemo za obnovljive vire.

Model vetrnega potenciala v Sloveniji

Model vetrnega potenciala v SlovenijiModel vetrnega potenciala v Sloveniji

V akcijskem načrtu za obnovljive vire energije (AN-OVE) so lokacije vetrnega potenciala v Republiki Sloveniji določene. Z inštrumentom, ki ga posedujemo (laserski merilnik smeri in jakosti vetra - lidar), smo preverili potencialna področja postavitve vetrnih elektrarn in ugotovili, kakšna je možnost izrabe vetrnega potenciala na območju celotne Slovenije, izven območij Nature. Ambicija je postati kompetenčni center vetrne energije v Sloveniji in na podlagi modela in izdelanih analiz nuditi storitve pomoči majhnim investitorjem pri vodenju investicije ter hkrati zavarovati dobre lokacije.

Opravljene meritve so za enkrat pokazale tri potencialna področja koriščenja energije vetra za proizvodnjo električne energije na področju severovzhodne Slovenije, in sicer vetrni park Ojstricavetrni park Paški Kozjak in vetrni park Rogatec

Vetrna elektrarna Ojstrica

Načrtuje se postavitev treh agregatov skupne moči najmanj 10,8 MW in letne proizvodnje preko 25 GWh. 8. marca 2018 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica. Skladno s pripravo in oddajo vse potrebne dokumentacije (s strani strokovnih institucij so bile izdelane strokovne podlage, kot osnova za okoljsko poročilo ter študija varint in idejna zasnova) je Ministrstvo za okolje in prostor 15. septembra 2022 izdalo mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Ojstrica, ki tako omogoča presojo vplivov izvedbe na okolje in se lahko javno razgrne. Javna razgrnitev bo izvedena 24. januarja 2023.

Vetrna elektrarna Paški Kozjak

Načrtuje se postavitev štirih agregatov skupne moči najmanj 14,4 MW in letne proizvodnje preko 34 GWh. 3. septembra 2020 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec. V izdelavi so strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskega poročila, katerega zaključek je, skupaj s študijo variant in idejnimi zasnovami predviden v letu 2024.

Vetrna elektrarna Rogatec

Načrtuje se postavitev šestih agregatov skupne moči najmanj 21,6 MW in letne proizvodnje preko 55 GWh. 8. julija 2020 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Rogatec. V izdelavi so strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskega poročila, katerega zaključek je, skupaj s študijo variant in idejnimi zasnovami predviden v letu 2024.

Izraba geotermalne energije

Izraba geotermalne energijeIzraba geotermalne energije

Proizvodnja električne energije iz geotermalnih vrtin predstavlja stabilni energetski potencial izrabe, ki ga je možno koristiti celo leto in ima predvidljivo »proizvodnjo«. Sistem izrabe geotermalne energije predstavlja potencial sočasne proizvodnje električne energije, pri čimer se koristi še preostali del neizkoriščene toplote za druge aktivnosti (kmetijska raba, turizem, procesi sušenja in podobno). Za potencial proizvodnje električne energije je možna (smiselna) izvedba kaskadnega sistema, ki izboljša ekonomske dejavnike investicije. V okviru izrabe geotermalne energije je predvidena v prvi fazi izgradnja pilotnega projekta - proizvodnja električne energije. Raziskovalne aktivnosti na področju izkoriščanja geotermalne energije (lokacija Čentiba/Lendava) so delno že bile izvedene na vrtini PG 8, kjer je bila izvedena meritev energetskega potenciala vrtine in uporaba inovativne tehnologije transporta toplote. V okviru možne izrabe geotermalne energije je možna tudi uporaba novih lokacij obstoječih vrtin (Benedikt in drugih). Na podlagi predhodnih raziskav je smiselna izvedba pilotnega projekta na eni izmed potencialnih lokacij ter testiranje tehnologije proizvodnje električne energije pred možnim nadaljnjim širjenjem sistemov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji iz geotermalnih virov. Vsekakor pa predstavlja zastavljen koncept izkoriščanja geotermalne energije visoka začetna vlaganja ter potencialne rizike med izvedbo in proizvodnjo. V primeru pozitivnih rezultatov testiranja pilotnega projekta predstavlja potencial širjenja izrabe geotermične energije za proizvodnjo električne energije v Sloveniji visok proizvodnji potencial.

Pilotna geotermična elektrarna na vrtini Pg-8

Na lokaciji Čentiba v Prekmurju se načrtuje izgradnja 50 kW pilotne geotermične elektrarne na neproduktivni vrtini Pg-8. Pilotna geotermična elektrarna je sestavljena iz geotermične gravitacijske cevi, hladilnega sistema in strojnice. Uporaba patentirane geotermične gravitacijske toplotne cevi predstavlja popolnoma nov način proizvodnje električne energije. Posebnost je v zaprtem tokokrogu hladiva, kjer je za delovanje potrebna le ena suha vrtina. Gradnja je predvidena med aprilom 2022 in majem 2023 ter poskusno obratovanje od maja 2023 do marca 2024.

Projekt zajema celovito obravnavo izkoriščanja geotermične (geotermalne) energije v Sloveniji tj. demonstracija obratovanja pilotne geotermične elektrarne, izdelava matematičnega modela za določevanje energijskega učinka opuščenih plinskih vrtin različnih dimenzij in globin, kartiranje tehničnega potenciala opuščenih naftno-plinskih vrtin za prihodnjo izgradnjo geotermičnih elektrarn in oblikovanje smernic za komercialno proizvodnjo električne energije z izrabo suhih vrtin. Uspešna izvedba pilotne geotermične elektrarne bo temelj za prihodnjo izgradnjo več novih geotermičnih elektrarn na obstoječih opuščenih vrtinah z zadostnim termičnim potencialom tako v Sloveniji, kot tudi po svetu.

Izraba virov odvečne toplotne energije

Potencial izrabe odvečne toplote predstavlja novo možnost povečanje proizvodnih virov električne energije. Z uporabo tehnologije za izkoriščanje nizkotemperaturnih virov (železarne, bio-plinarne,…) v družbi vidimo priložnost izgradnje novih proizvodnih kapacitet. Za izkoriščanje potencialnih virov odpadne toplote za proizvodnjo električne energije je predvidena tehnologija na osnovi Rankinovega cikla (Kalina cikel). Velikost izrabe odpadne toplote je odvisna od temperaturnega nivoja vira toplote, obratovalnih ur in moči vira (pričakovana moč posameznega sistema je do 1 MW).
Lokacije postavitve sistema za izkoriščanje odpadne toplote so predvidene na lokacijah primernega temperaturnega nivoja ter tudi glede stabilnosti obratovanja predhodnega tehnološkega procesa.

Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin in jezu Markovci

Projekt povečanja moči na hidroelektrarni ForminProjekt povečanja moči na hidroelektrarni Formin

Hidroelektrarna Formin je zadnja v verigi hidroelektrarn na reki Dravi v Sloveniji in druga po količini proizvedene električne energije ter hkrati tista, ki ima največjo akumulacijo na slovenskem delu reke Drave. Elektrarna je bila dograjena leta 1978 in je zaradi naravnih danosti zasnovana kot kanalska elektrarna. Izkorišča 29 metrov padca med Ptujem in državno mejo s Hrvaško in ima pri svoji moči 116 MW na pragu letno proizvodnjo 548 milijonov kWh električne energije. Elektrarna Formin s svojim pripadajočim zajeznim objektom v kraju Markovci obratuje nemoteno že več kot 40 let, to pa pomeni da se življenjska doba opreme izteka. Poleg osnovnega namena, rekonstrukcije, ki je zagotoviti varno in zanesljivo obratovanje elektrarne še za nadaljnjih 40 do 50 let bo z vgradnjo nove in zmogljivejše opreme povečana tudi proizvodnja elektrarne. V fazi izvedbe projekta pa bodo preučene tudi možnosti povečanja moči elektrarne, kar bo še dodatno povečalo proizvodnjo. V letu 2020 so bile na osnovi prehodnih analiz dovodnega in odvodnega kanala ter elektro-strojne opreme izdelane Idejne rešitve v različnih variantah. Ekonomska analiza izdelanih variant je pokazala, da je z vidika ekonomike najbolj smiselna celovita rekonstrukcija primarne in sekundarne opreme ter dovodnega kanala. Smo v fazi izdelave Idejnega projekta rekonstrukcije elektrarne in jezu Markovci, ki mu bo sledila izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbena faza, ki se načrtuje v letih 2025 in 2026.

Sončne elektrarne na infrastrukturi hidroelektrarn

Sončne elektrarne na infrastrukturi hidroelektrarnSončne elektrarne na infrastrukturi hidroelektrarn

Izgradnja sončnih elektrarn na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin predstavlja možnost dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju obnovljivih virov (sončna energija). Možna izraba električnega potenciala iz energije sonca za povečanje proizvodnje električne energije, izvajanja in trženja sistemskih storitev v omrežju ter izvedba hranilnikov energije. V naslednjem kratkoročnem obdobju bomo izdelali dokumentacijo idejnih rešitev, ki bo obsegala določitev potenciala električne energije ter možnosti njene izrabe in trženja. Za zgrajene sončne elektrarne je možna pridobitev obratovalne podpore iz podporne sheme za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov.

Sanacija in energetsko koriščenje reke Mure

Različne študije slovenskih strokovnjakov zadnjih let dajejo skupne ugotovitve, da so zaradi preteklih posegov v reko Muro, ki niso bili dolgoročno premišljeni, danes zaznane bistvene spremembe reke. Podatki o dolžini reke zaradi izvedenih regulacijskih del na primer kažejo, da je Mura na posameznih delih – mejna oziroma notranja Mura – različno krajša, odvisno od velikosti meandrov (rečnih zavojev v obliki zanke), ki so bili z regulacijami presekani. Podobno kot dolžina se je spremenila tudi širina reke. V obdobju tako imenovane »naravne« struge je Mura s stranskimi koriti dosegala tudi tisoč dvesto metrov širine, z regulacijo pa se je zožila na vsega šestdeset do osemdeset metrov. Ključna posledica omenjenih posegov je tako danes večja hitrost reke in posledično večja erozijska moč vodnega toka v strugi – bočna zavarovanja so bila namreč izdelana iz betonsko kamnitih oblog, zato Mura svoje erozijske moči ne more porazdeliti med bočno in globinsko erozijo, ampak vso energijo porablja za poglabljanje struge.

Reka Mura torej že dolgo ne teče neodvisno od nas. Dejstvo pa je, da ji lahko z različnimi ukrepi, ki so bili predvideni ob izgradnji večnamenskega energetskega objekta, ponovno povrnemo nekaj pretekle oblike in funkcije. Potencialni večnamenski objekt lahko ima tudi izrazito pozitivne učinke na družbo in okolje, v katerega je umeščen, kar je bilo večkrat dokazano v tujini in Sloveniji: gre za področja ureditve protipoplavne zaščite, dostopa do pitne vode, revitalizacije degradiranih območij, ureditve namakalnih sistemov, itd. Danes o hidroelektrarnah ne govorimo več zgolj kot o objektih za proizvodnjo električne energije, temveč o večnamenskih objektih, katerih zadnja aktivnost (ob vseh zgoraj naštetih) je tudi proizvodnja električne energije.